Napovedovali so dež, ampak sijalo je sonce. Temperature so bile že skoraj poletne, v napoto je bil le močan veter, ki je pihal po smučišču. Od začetne točke pri mariborski vzpenjači, sem jo "mahnil" po smučišču navzgor, nato pa po označeni poti po gozdu, vse do Lukovega doma. Od tam naprej pa zopet ob sedežnici, vse do vrha vzepnjače. Hrib se konča in čakal me je le še lep sprehod do Mariborske koče.
Pa še zemljevid poti
