Zadnji februarski dnevi so nam postregli s kopico snežnih padavin, česar so se verjetno najbolj razveselili šolarji in smučarski delavci. Čeprav bi si osebno želel nižje temperature v nižinah, saj bi lahko še bolj izkoristil svoje snežne športne aktivnosti, sem kljub temu izkoristil lep sončen dan in se s krplji podal na Tolsti vrh. V spodnji fotografiji prilagam načrt poti, kako pa je izgledal pohod, pa več v video posnetku.
Prikaz objav z oznako Izleti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Izleti. Pokaži vse objave
VAREN KORAK
Pred časom je po internetu zakrožila spodnja fotografija. Mislim, da ne potrebuje dodatne razlage, zato naj planincem zaželim le še varen korak na njihovih poteh.
KRVAVICA 909 m - ZAJČEVA KOČA
Po dveh dneh kislega vremena je v soboto zjutraj zopet posijalo sonce. V zraku se že dobro občuti jutranja svežina jeseni, ki kar kliče po obisku planin. Najin tokratni cilj je bila Krvavica. Na Krvavico lahko pridemo po dveh poteh, in sicer preko Zaječeve koče ali Okna. Midva sva izbrala slednjo pot, ki pa sva jo povezala s sestopom čez Zajčevo kočo. Pot sva začela v vasi Loke, od koder nas table že iz parkirišča usmerijo proti Krvavici. Pot nam v začetku nič ne prizanese, saj se že s ceste začne strmo vzpenjati in ne popusti vse do vrha. Pot je sicer dobro uhojena in markirana, se pa po rastju vidi, da je redkeje obiskana. Tik pod vrhom nas pričaka t.i. okno, s kozi katerega moramo preplezati po klinih, nato pa sledi še nekaj metrov hoje do samega vrha. Sestop sva nadaljevala v smeri Zajčeve koče, kjer sva si privoščila tudi malico iz nahrbtnika, nato pa nadaljevala pot naprej proti vasi Loke. Po pravici povedano, sem pričakoval, da bo sestop hitrejši, vendar je bila pot od Zajčeve koče vse do Lok kar malo razvlečena. Sicer ves čas hodimo po gozdni podlagi in če sledimo markacijam, nas pripelje do Lok, od koder vsa morala nazaj po glavni cesti v hrib do najinega izhodišča.
Fotografije pa tudi tokrat kar z mojim zvestim mobilnim telefonom.
Pogled na krvavico iz vasi Loke
Parkirišče
Smerokazi nas iz parkirišča usmerijo v hrib
Dokaz, da v gozdu nismo sami
Zajčeva koča
Še zemljevid poti
KOPE - ČRNI VRH - RIBŠNIKA KOČA - RIBNIŠKO JEZERO - KOPE
Poletje je že skoraj prešlo v jesen in treba je izkoristiti še zadnje tople dneve. Čeprav sta jesen in zima zame najlepša letna časa v hribih, se je bilo kljub, še vedno poletnim temperaturam, prav prijetno sprehoditi iz Kop do Ribniške koče, nato še do Ribniškega jezera in zopet nazaj. Z ženo sva pot začela pri smučišču Pungart, od koder sva pot nadaljevala čez smučišče za začetnike vse do Črnega vrha. Od tu pa po markirani poti do Ribniške koče ter še naprej do Ribniškega jezera. Nazaj pa sva se vrnila po isti poti, s postankom na Ribniški koči. Pot je ves čas lepo označena in utrjena, saj je ta pot priljubljena tekaška proga v zimskem času, v ostalih obdobjih pa je polna planincev. Glede na to, da ni zahtevna, bi jo priporočal vsem, ki si želijo planinskega oddiha in niso ravno najbolje kondicijsko pripravljeni, prav tako pa je pot primerna za starejše.
Začetek pot pri smučišču Pungart
Nadeljevanje poti v smeri proti Ribniški koči (po smučišču za začetnike)
Pogled nazaj na Pungart
Okrepčevalnica (ki je ob mojem obisku vedno zaprta)
Malo naprej od "okrepčevalnice" nas pričaka tabla, ki nas vodi proti Črnemu vrhu ali proti Mislinji. Prvič pa sem opazil tudi oznako za vodo - Mrzli studenec
Do Mrzlega studenca je manj kot 5 min hoje. Studenec je lepo označen s tablo, prav tako pa so okoli njega postavljene klopi za počitek.
Vrnila sva se nazaj na pot proti Črnemu vrhu
Skoraj na vrhu
Črni vrh - 1543
Proti Ribniški koči nas vodi markirana pot
Umetno jezero, tik pred Ribniško kočo
Ribniška koča
Proti Ribniškemu jezeru
Ribniško jezero
Okrepčilo na poti
Še prikaz poti
MARIBORSKA KOČA - 1086 m
Napovedovali so dež, ampak sijalo je sonce. Temperature so bile že skoraj poletne, v napoto je bil le močan veter, ki je pihal po smučišču. Od začetne točke pri mariborski vzpenjači, sem jo "mahnil" po smučišču navzgor, nato pa po označeni poti po gozdu, vse do Lukovega doma. Od tam naprej pa zopet ob sedežnici, vse do vrha vzepnjače. Hrib se konča in čakal me je le še lep sprehod do Mariborske koče.
Pa še zemljevid poti
Naročite se na:
Objave (Atom)

























































