TISTA O NAVIGACIJI


“Preračunavam. Prosim zapeljite v krožišče in izberite drugi izvoz. Čez sto petdeset metrov zavijte desno. Zavijte desno. Preračunavam …” Besedi preračunavam skoraj zagotovo sledi bataljon krepkih kletvic, udarci po volanu, zaradi posledično neprevidne vožnje pa hupanje voznika za nami. Izgubili smo se. Krivde seveda ne pripišemo sebi, temveč GPS napravi, ki nam ne daje pravih podatkov. Pa še ženskega spola je ...

Občudujem svoje starše, ki so prevozili mnogo km brez uporabe GPS naprav, v pomoč jim je bila le kakšna stara avtokarta in seveda - njihov augenmas. Osebno menim, da GPS naprave v vozilih poneumljajo voznike. Priznam, so priročne in da, tudi jaz jo uporabljam. Vendar kadar ji slepo sledim, ne vem kje sem. Namesto, da bi opazoval okolico in se orientiral po cestnih tablah, slepo sledim in zaupam napravi, ki me (skoraj vedno) pripelje točno do cilja. Do cilja sem res prišel, niti približno pa ne vem, kako sem do tja prišel.

Cestne navigacijske naprave so postale izredno dovršene, z visoko stopnjo natančnosti, trend zadnjih let pa je seveda uporaba cestne navigacije na mobilnih napravah. Proizvajalci klasičnih GPS naprav so svoje karte prilagodili mobilnim napravam, vsak dan pa se pojavi tudi kakšen nov ponudnik, ki na trg vstopa le na mobilnih napravah.

Če mobilni aparati vse bolj izpodrivajo klasične GPS naprave v cestni navigaciji, pa me kot planinca in ljubitelja narave zanima, kako dobro se mobilne naprave obnesejo v gozdu in hribih, in ali bi morebiti lahko tudi na tem področju nadomestili klasične (gorske) GPS-e.

Sodobni prenosni GPS-i nam omogočajo nalaganje različnih kart. Na določene modele lahko tako naložimo karte za cestno navigacijo, topografske karte, kakor tudi navtične karte. Mobilni telefoni pri tem nič ne zaostajajo, saj lahko preko različnih aplikacij uporabljamo vse funkcije, ki jih uporabljamo na sodobnih GPS-ih. Naložimo si lahko cestne, topografske, kakor tudi navtične karte. Slabost določenih aplikacij je ta, da za uporabo kart potrebujemo vključen prenos podatkov, kar seveda dodatno vpliva na porabo baterije, da o visokih stroških mobilnega operaterja niti ne razmišljamo, predvsem, če navigacijo uporabljamo v tujini. Rešitev je torej v aplikacijah, preko katerih naložimo celotne karte in jih lahko uporabljamo tudi brez uporabe prenosa podatkov. Če ravno omenjam slabosti, pa se ta pokaže tudi v hitri iztrošenosti baterije. Velik ekran, vključen prenos podatkov, kakšen klic ali dva in telefon je hitro izpraznjen. Če smo v avtomobilu je rešitev seveda v avtomobilskem polnilcu, če pa smo sredi gozda pa nastane problem. Pri klasičnih GPS napravah le zamenjamo baterije (po navadi AA), na mobilnih napravah pa te možnosti nimamo. Ena od rešitev je uporaba (za enkrat še dragih) polnilcev na sončne celice, sam se pa navdušujem nad izumom slovenskih fantov, katerega bom zagotovo kupil.

Kot sem že omenil, je za cestno navigacijo tudi za področje Slovenije že dobro poskrbljeno, letošnje poletje pa so bile pravi hit tudi navtične karte za področje celotnega Jadrana. Za cestno navigacijo lahko iz izkušenj povem, da se dobro obnese in ne uporabljam več klasičnih GPS naprav, navtične karte pa še nisem dovolj preizkusil v praksi, da bi lahko podal svoje mnenje. Po mnenju ostalih uporabnikov so karte točne, največ očitkov pa je letelo na uporabo mobilne tablice ali telefona v kombinaciji s slano vodo in etuiji, ki zaščitijo mobilno napravo ali tablico. Mnenja so bila kot vedno ločena - eni zelo za, drugi zelo proti.

Slabše pa je Slovenija pokrita s topografskimi kartami na mobilnih napravah. V večini je še vedno potrebno imeti vključen prenos podatkov, nekatere aplikacije pa se zanašajo le na googlove zemljevide. Za Slovenijo lahko rečem, da je zadeva še v povojih.

Sem se pa v zadnjem obdobju ukvarjal s kombinacijo uporabe mobilnega telefona in topografske karte Slovenije za področje Celja v merilu 1:25 000 iz leta 1998. Preizkusil sem točnost različnih aplikacij, ki sem jih na svoj iPhone naložil iz apple stora. Predvsem sem iskal aplikacijo, ki bi me prihranila nakupa GPS naprave in bi lahko v eni napravi združeval tako gps napravo, telefon in še kakšno drugo aplikacijo. Kako so aplikacije prestale test in katere priporočam, pa v naslednji objavi.


  • Digg
  • Del.icio.us
  • StumbleUpon
  • Reddit
  • RSS

ENO LETO

Od zadnjega zapisa je minilo že več kot leto dni. Vzroka za neaktivnost ne bom pripisoval pomanjkanju časa, temveč izključno svoji lenobi.  Leto dni je dolga doba in med tem časom se je zgodilo mnogo zanimivih stvari. Pretekel sem Ljubljanski maraton (čas 3:28:00, še vedno imam upanje, da bom objavil poročilo, ki ga sestavljam že leto dni), čemur je sledila tekaška pavza, maščobo pa sem dnevno začel kuriti v fitnesu. Zimo, če bi ji letos lahko tako rekli, sem aktivno preživel v športni dvorani, z nekaj tekaškimi in pohodniškimi izleti po naravi, večere pa sem posvečal fotografiranju hrane. Spomladi se je količina teka za odtenek povečala, pozabil pa sem, kako je hoditi po gozdu in občutiti zadovoljstvo ob osvojenem vrhu hriba. Prvi sprehod v hribe sem opravil šele v avgustu. Se pa lahko pohvalim, da je bil avgust do sedaj moj najaktivnejši mesec, saj sem vsak dan zabeležil vsaj eno aktivnost - tek, plavanje, kajak, pohodništvo, fitnes, kolesarjenje, ...
 
Čeprav je bilo preteklo leto bolj športno, kot pa gozdovniško obarvano, sem kljub temu le uspel uresničiti svojo dolgoletno željo - opravil sem namreč izpit za voditelja čolna, nenačrtovano pa sem mesec za tem opravil še izpit za VHF GMDSS in pred kratkim še izpit za voditelja čolna na celinskih vodah. Postal sem pomorščak v kompletu. V teoriji.

Čoln sem prvič vozil že pri svojih šestih, sedmih letih. Sprva s pomočjo očeta, kasneje pa sem legendarno tomos štirko vozil tudi sam. Ne le, da sem bil skoraj deset let premlad za legalno vožnjo po morju, takrat mi tudi na misel ni prišlo, da bi potreboval kakšno dokazilo. Morda bi moralo priti na misel mojim staršem. Morda jim tudi je, vendar so bolj kot birokraciji, več pozornosti posvečali varnosti. Kje in do kam lahko plujem, mi je bilo že kar hitro zabičano, prav tako je bil moj koridor plutja izredno omejen - mali zaliv v kampu, stran od kopalcev. 

Čolna s tomosom že dolga leta ni več pri hiši, želja po vožnji pa je ostala. Izpite pa nisem opravil le zaradi legalne vožnje po morju, temveč zaradi moje radovednosti. Radovednosti, zaradi katere sem se spraševal, kaj hudiča pomenijo tisti kandelabri sredi vode, zakaj je en steber zgoraj rumen in spodaj črn, drugi je na sredini črn, zgoraj in spodaj pa rumen, zakaj tam sredi vode ponoči na vsake toliko časa nekaj utripne in kaj to pomeni. Pomembno poglavje zame pa je bila tudi navigacija, kateri že nekaj časa posvečam veliko pozornosti. Če sem se naučil brati topografske karte in razvozlal vse lepote gauss-krugerjeve projekcije (za katero mi še vedno ni jasno, zakaj se je Slovenija odločila za to projekcijo in je prava zabava kombinirati gps-e, ki te projekcije seveda ne podpirajo), so mi bile navtične karte popolnoma tuje. Zanimalo me je, kaj pomenijo vsi tisti križci, črtice, ladijce in sidra na navtični karti. Vem, lahko bi odprl priročnik in bi se to tudi sam naučil. Lahko. Lahko pa mi nekdo to razloži, zraven opravim še izpit za voditelja čolna in dobim nov pildek. Pildek, s katerim bom po vseh teh letih le lahko legalno plul po morju. Spoštovanje pravil je lepa čednost in z leti pride tudi odgovornost.

Leto v družbi lenobe hitro mine. Mislim, da imava z lenobo tihe dneve (poročeni že veste o čem govorim, čeprav izrecno in brez cinizma poudarjam, da ne govorim iz lastnih izkušenj), zato upam, da do naslednjega zapisa ne bo zopet minilo leto dni. Če se bo pa le odločila ločiti (mislim na lenobo in ne na ženo), pa se oglasim prej in dam za pijačo. Obljubim (eno pivo sem nekomu sicer še dolžan, ampak če bereš tale zapis, ga boš v kratkem dobil - obljuba še vedno drži). 









  • Digg
  • Del.icio.us
  • StumbleUpon
  • Reddit
  • RSS