TEČEM S SRCEM

Časi, ko je bil mobilni telefon uporaben zgolj za telefoniranje ali pošiljanje sms-ov, so že zdavnaj minili. Danes lahko svoj mobilni telefon s pomočjo aplikacij popolnoma prilagodimo svojim potrebam in željam ter jih »preobrazimo« v kakšne druge naprave. Pri svojih športnih aktivnostih svoj mobilni telefon spremenim v GPS napravo, štoparico in še marsikaj drugega. 

Po arhivskih podatkih aplikacije RunKeeper, sem njen uporabnik že od leta 2009. Za tiste, ki ne poznate aplikacije RunKeeper – aplikacija je bila ena izmed prvih aplikacij za uporabnike telefonov iPhone, namenjena športnim aktivnostim. Razvijalci aplikacijo ves čas posodabljajo, tako da lahko izbiramo različne zvrsti športnih aktivnosti s katerimi se ukvarjamo, merimo svoj čas aktivnosti, aplikacija beleži opravljeno pot, izračuna približno porabo kalorij, v naprej si lahko pripravimo cikluse treningov in poti, in še in še. Podatki se po sinhronizirajo s strežnikom in jih lahko po končani vadbi že pregledujemo na svojem računalniku, jih primerjamo, analiziramo s prejšnjimi vadbami ali prijatelji, izvažamo v različnih formatih in podobno. Ob poplavi razvoja aplikacij za iOS in Android, RunKeeper seveda ni več edina aplikacija, ki omogoča takšne funkcije, vendar kljub testiranju drugih, ostaja meni najljubša.

Vse svoje športne aktivnosti redno beležim z omenjeno aplikacijo, meritve pa redno pregledujem s prejšnjimi aktivnostmi. Uporabljam jo tako pogosto, da zaseda celo posebno mesto med ostalimi aplikacijami na mojem telefonu in lahko vsak trenutek dostopam do nje. Všeč mi je, ko vidim, kako sem napredoval od prejšnjega meseca, opravil večjo razdaljo, bil hitrejši na istih dolžinah, ali kar tako za zabavo pogledam pot zadnjega tavanja po hribih, ki sem ga opravil minuli vikend. 

Celo zimo sem se redno držal treningov, tudi ko so bili pločniki popolnoma poledeneli ali neočiščeni na novo zapadlega snega, tekel sem po neočiščenih poteh ob Savinji, prišel ob večernih urah domov iz službe, se preoblekel v tekaška oblačila in se odpravil tečt, kljub temu, da je termometer kazal -12°C. Vse za to, da sem konec meseca imel večje številke v svoji aplikaciji. 

Morda sem v prejšnjem odstavku z razlogom svojega teka pretiraval in ni bila motivacija zgolj višje številke na telefonu, priznam pa, da te aplikacije kot so RunKeeper, SportTracker, Garmin, Polar, … kaj hitro zasužnjijo. Tečeš, ker tekmuješ s številkami. Tečeš, ker so številke in analize tvoj gospodar. Ne tečeš zase, temveč za njih. 

Glede na letošnjo zimo, ki v začetku aprila še kar noče oditi, tudi ni bilo pretirane motivacije za tek, oz. sem prevečkrat pozabil zakaj sploh tečem oz. hodim v hribe. In v takšnih trenutkih potrebuješ streznitev. Streznitev, da (ponovno) ugotoviš, da niso pomembne št., ni pomembna hitrost, temveč občutek. Občutek svobode, ki ga občutiš med tekom ali hojo v hribe. Občutek moči, da lahko premikaš svoje meje, celo premagaš samega sebe. Občutek energije, ko tečeš zunaj v mrazu, vetru in snegu, ko drugi gledajo TV in se ti posmehujejo ter te imajo za norca. In ti občutki so motivacija, motivacija tudi v najtežjih trenutkih. Dean Karnazes pravi: »Tečem s srcem«. Teh besed ni težko izgovoriti, težje jih je razumeti. Nekateri jih razumejo. Nekateri jih morda še kdaj bodo. Nekateri pa jih ne bodo razumeli nikoli.